Govorci

Tilen Artač

je magistriral iz violončela na Akademiji za glasbo v Zagrebu in glasbeno izobraževanje nadaljeval na Akademiji za glasbo v Gradcu. Voditelj satirične oddaje Kaj dogaja? in zmagovalec tretje sezone oddaje Znan obraz ima svoj glas. V tandemu GodArt je nastopil s svetovno znanim standupovskim komikom, imitatorjem in igralcem v filmih Policijska akademija Michaelom Winslowom. Leta 2012 je prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje najzaslužnejšim za izvirne dosežke ali opus v tistih umetnostnih zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo tradiciji žlahtnega Ježkovega duha.

Maruša Andrinek Kerec

je avtorica tehnološkega podkasta Odbita do bita, voditeljica jutranjega in dopoldanskega programa na Valu 202, Prekmurka na delu v Ljubljani, ki se domov še vedno rada vrne napolnit baterije, ki pa so na srečo znatno zmogljivejše kot pri pametnih telefonih.

Boštjan Anžin

je nedavno sklenil skoraj desetletni mandat dopisnika RTV Slovenija iz Beograda, pri čemer je meje delovanja na srečo gledalcev, poslušalcev in bralcev redno raztezal onkraj dnevnih agend novičarskih agencij vse do Banjaluke, Sarajeva, Sofije, Tirane, Bukarešte, Prištine in Aten. Bil je tudi dopisnik iz Berlina, novinar in voditelj televizijskih oddaj.

Cilla Benkö

je izvršna direktorica in generalna direktorica Sveriges Radio, javnega radijskega servisa na Švedskem, in podpredsednica Evropske radiodifuzne zveze (EBU). Ima 40 let izkušenj z delom na področju radia in digitalizacije medijske krajine. Magistrirala je iz novinarstva na Univerzi v Stockholmu, dodatno se je izobraževala tudi na Univerzi v New Yorku in opravila vodstveno usposabljanje na IMD v Lozani v Švici. Je predana novinarstvu in se zavzema za uspešno prihodnost medijev, predvsem avdia. 

Mariša Bizjak

je slabo desetletje zaposlena v Regionalnem centru Koper, kjer dela kot radijska dopisnica iz Posočja za vse programe Radia Slovenija. Še raje kot prispevke za informativni program na terenu išče zanimive ljudi in teme za daljše zgodbe. Vsakič znova ugotavlja, da lahko z zvokom in besedo poslušalcem naslika izjemno prepričljive pripovedi. 

Samantha Broun

je nagrajena radijska in multimedijska producentka iz Massachusettsa iz Združenih držav Amerike. Dolga leta je bila odgovorna urednica Transom.org, sodeluje tudi z organizacijo Atlantic Public Media. Njeni dokumentarci so prejeli številna priznanja, med drugim nagrade duPont-Columbia,  Third Coast Audio Festival in Dart, prav tako pa je bila finalistka nagrade Peabody. Je nekdanja Niemanova štipendistka za novinarstvo na Harvardu in se je usposabljala za pripovedovanje avdiozgodb na Salt inštitutu za dokumentarne študije, svojo poklicno kariero je sicer začela na področju izobraževanja in mentorstva mladih. S projekti, kot je Small True Things, daje možnost biti slišan, pogosto preslišanim mnenjem, in ustvarja intimne, globoko človeške zgodbe. 

Neža Borkovič

je novinarka Vala 202, ki ustvarja znanstvene vsebine za otroke in odrasle, veliko časa pa nameni tudi zgodbam ljudi z družbenega roba, denimo zgodbam migrantov, brezdomcev in starostnikov. V zadnjih mesecih največ energije vlaga v projekt Zaporniški radio. Gre za poseben rehabilitacijski program, v katerem obsojenci iz vseh slovenskih zavodov za prestajanje kazni ne le poslušajo, ampak tudi sami ustvarjajo radijske oddaje.

Marko Bratuš

je zadnja leta delal kot umetniški vodja novogoriškega gledališča, pred kratkim pa je presedlal v Slovensko mladinsko gledališče. Na glasbenih odrih je poznan kot Small Tokk. Z značilno mešanico strokovnosti, kreativnosti, duhovitosti in dostopnosti pa je pred dvema desetletjema ključno doprinesel k delovanju prvega slovenskega spletnega videomedija vest.si.

Nataša Briški

je podkasterka ter svetovalka za strateško komuniciranje in nove medijske pristope. Ima dolgoletne izkušnje iz novinarstva, televizijskega voditeljstva ter z vodenjem različnih dogodkov. Usposablja posameznike in ekipe, kako v svetu, kjer je pozornost najdragocenejša valuta, komunicirati jasno, kredibilno in z učinkom.

Beti Burger

je novinarka Dela, ki se najraje potopi v zgodbe ljudi in jih zapiše v obliki portretov. V zadnjem letu je tista, ki z videi na družbenih omrežjih Dela poskuša ujeti tok časa in širše občinstvo. Kadar ne piše, ne peče pite ali torte, se sprehaja po gozdu ali pa ravno sopiha na bližnji hrib ali kakšen dvatisočak. 

Tomaž Celestina

je dolgoletni politični novinar in komentator v informativnem programu Radia Slovenija. Pred mikrofon vabi iskrive in nepričakovane sogovornike, prav takšna pa so tudi njegova vprašanja s ščepcem hudomušnosti.

Mojca Delač

je voditeljica četrtkovega jutranjega programa na Prvem. Že desetletje ustvarja oddajo Možgani na dlani, v kateri na poljuden način ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene in sledi novostim v raziskovanju možganov, skrbi pa tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Radiu se je sicer zapisala že kot najstnica, v tistem obdobju pa je bila tudi državna prvakinja v logiki. Izobraževalna pot jo je med drugim vodila v Združeno kraljestvo.

Bojan Emeršič

je uveljavljen slovenski igralec, prvak SNG Drama Ljubljana, ki ga je širše občinstvo sprejelo po številnih gledaliških in filmskih vlogah, predvsem pa v televizijskih serijah. Je tudi prejemnik lepega nabora nagrad, vključno dveh Borštnikovih. Igranje mu ni tuje niti v vlogi očeta.

Boštjan Gorenc - Pižama

je vsestranski ustvarjalec, velik navdušenec nad literaturo in nevsiljiv promotor branja. Je pisatelj, prevajalec, standupovski komik, preverjen raper, še veliko drugega, obenem pa tudi podkaster. Pri komuniciranju z občinstvi njegova iskrivost ves čas temelji na široki razgledanosti in izpiljenem občutku za dramaturgijo.

Miha Goršin

je avtor podkasta Očka se pofočka. Rad je oče. Študiral je produktno oblikovanje, nato pa poiskal službo, ki mu omogoča, da je lahko najprej starš. Pred kratkim se je odločil, da preide na 6-urni delovnik, da bo lahko več kakovostnega časa preživel s svojima otrokoma.

Saša Grčman

je lektorica na Radiu Slovenija, članica skupine, ki pripravlja in ureja gesla za Govorni pomočnik, ter ena od avtoric člankov, objavljenih v rubriki Jezik na Multimedijskem centru RTV Slovenija. Občasno gostuje v radijskih oddajah Kiks na Prvem, Jezikanje na Valu 202 in Jezikovni pogovori na Arsu.

Matjaž Gruden

je pravnik, ki glavnino svoje profesionalne kariere preživlja v Svetu Evrope. Človekove pravice zanj niso krilatica v fasciklih birokratske papirologije, temveč neodtujljiva civilizacijska pridobitev, za katero se je vredno boriti. To počne tudi kot kolumnist Večera, kjer natančno popisuje erozijo svetovnega reda, pri tem pa ohranja zanj značilno upanje, da vse le še ni izgubljeno. Pri tem se prepričljivo opira na dolgoletne izkušnje iz sveta diplomacije.

Damir Ibrahimkadić

je oblikovalec zvoka z magistrsko izobrazbo iz produkcije, specializiran za mastering, restavriranje in montažo zvoka na Radiu Slovenija.  

Hana Hawlina

je sociokulturna psihologinja, ki se je akademsko kalila v Združenem kraljestvu in Švici, ta hip pa dela kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Vedno rada ugrizne v jabolko vprašanj, analiz in globin socialne nevroznanosti, od domišljije, morale, sodelovanja ter predstavljanja prihodnosti do izključevanja in temnih plati človeškega sobivanja.

Darja Hlavka Godina

kot glasbena oblikovalka na radiu, televiziji, v gledališču in pri filmu ustvarja že več kot 40 let. Sodeluje v najzahtevnejših projektih, ne samo kot glasbena oblikovalka, svoj delež prispeva tudi na področju glasbene dramaturgije in glasbene režije. Za svoje delo je prejela priznanje Poldeta Bibiča in priznanje RTV, obe za življenjsko delo. 

Matej Hrastar

je nekdanji športni novinar in reporter, ki se je uspešno prelevil v zunanjepolitičnega, tuja mu ni niti notranjepolitična analiza, povsod pa skuša razumeti strategije v ozadju. V eter se trudi prinesti nove poglede in razmisleke, iz sogovornikov pa skuša izvleči najboljše.

Ksenija Horvat

je direktorica Televizije Slovenija. Z izzivi položaja se spoprijema tudi po zaslugi svoje televizijske kilometrine in pridobljenega profesionalnega ugleda. Vodila je nedeljske intervjuje, Odmeve, TV-dnevnik, Studio City, izkušnje nabirala tudi v slovenski sekciji na BBC World Service, tuje ji ni niti okolje radijskega studia.

Blaž Iaria

je raper in tekstopisec iz Tolmina. Glas, ki združuje moč besede in toplino živega zvoka. Njegovo ustvarjanje ni ujeta matrica bitov, temveč prostor, v katerem klasični inštrumenti srečajo rapovsko pripoved.

Breda Jelen Sobočan

je psihiatrinja in psihoterapevtka, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije, pesnica in vrhunska strokovnjakinja, ki zna na neposreden, odločen in iskriv način približati človeške možgane v odnosih – zgodnjih in zrelih, s samim sabo in drugimi, duševne izzive in družbene odzive na življenje in čas, ki ga živimo.

Ana Jurc

je novinarka Multimedijskega centra RTV Slovenija, ki piše predvsem o kulturi. Njene filmske recenzije so relevantna referenca in dobrodošla pomoč pri odločanju, enako velja za knjižne namige. Je nepogrešljiva komentatorka podeljevanja oskarjev, podkasti in glasba pa jo spremljajo na vsakodnevnih poteh.

Manica Janežič Ambrožič

je voditeljica Odmevov na Televiziji Slovenija. Nekdanja urednica televizijskega informativnega programa, ki v programih RTV Slovenija prepoznava kakovost, obenem pa razvojni zaostanek. Še vedno je predvsem novinarka, ki se je v preteklosti uveljavila tudi kot avtorica zunanjepolitičnih oddaj in predvolilnih soočenj.

Marko Jeran

je kemik in raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«. On bo tisti, ki bo na sladkor pogledal skozi mikroskop in pojasnil razliko med glukozo in saharozo, že zdaj pa tudi nabira sestavine in pripomočke za zabavno eksperimentiranje s sladkorjem. 

Žana Juvan

je asistentka v Laboratoriju za multimedijo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki pri projektu TeachXR soustvarja in izvaja izobraževanja ter skrbi za podobo projekta. V okviru pedagoškega dela predaja svoje izkušnje in znanje s področja oblikovanja uporabniških vmesnikov, fotografije, videomontaže in barvnega usklajevanja, predvsem pa na področju 3D-modeliranja in animacije. Dela na področju dostopnosti in sodeluje pri raziskavah, ki bodo doprinesle k boljši prihodnosti ljudi, ki tehnologijo potrebujejo za enakovredno vključevanje v sodobno družbo. 

Andrej Karoli

je eden najbolj poznanih radijskih glasov v slovenskem prostoru, nepogrešljiv oblikovalec (glasbene) podobe Vala 202 in pionir številnih radijskih formatov. Voditelj Popevke tedna, jutranjega programa, glasbeni urednik in nekdaj urednik glasbenega uredništva se je podpisal pod številne oddaje in produkcije, od izvedb Dneva 202 in Živook do podkastov o Vladu Kreslinu in Siddharti.

Borut Kampuš

dela z glasbo. Glasba je zanj vezno tkivo, je povsod okoli in od nekdaj zraven, je razlog, zakaj je izbral radio kot medij. Deluje kot radijski voditelj, glasbeni urednik in ustvarjalec glasbenih oddaj, denimo Offstage na Radiu Si. 

Aleš Kocjan

je novinar zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, s Tanjo Starič sovoditelj priljubljenega notranjepolitičnega podkasta Umetnost možnega, avtor Petkovih centrifug, nekdanji urednik, ki se je na radio vrnil po dolgoletnem delu za časopis Večer.

Lenart J. Kučić

je svetovalec ministrice za kulturo za medije. Je avtor ali soavtor več preiskav in študij medijskega lastništva v Sloveniji. Kot novinar časopisa Delo je več kot dvajset let spremljal družbene in kulturne spremembe, ki so jih prinesle informacijske in komunikacijske tehnologije. Novinarsko se je izpopolnjeval pri londonskem Guardianu in sodeloval pri več novih medijskih projektih: preiskovalnem mediju Pod črto, mreži podkastov Marsowci in spletni reviji Disenz.

Boris Kokalj

je frontman enega ključnih slovenskih bendov novega vala Kokosy in voditelj jutranjega programa na Valu 202, v svoj življenjepis pa lahko dopiše tudi nekaj ur dela v vlogi voditelja podkasta. Samosvoj, iskren, ustvarjalen, čuteč si utira svojo pot in pri tem gradi vse večjo bazo somišljenikov, tudi navdušencev.

Blaž Koritnik

je zdravnik, nevrolog in nevroznanstvenik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana. Strokovno se posveča zlasti amiotrofični lateralni sklerozi (ALS), ki je še vedno ena najbolj neizprosnih bolezni živčevja, je član več mednarodnih strokovnih združenj za to bolezen. Dejavno in poljudno o možganih, njihovem delovanju in zdravju ozavešča tudi javnost ob različnih priložnostih.

Edita Kudláčová

je vodja za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU). Dela na širšem področju radijske in avdioindustrije, ukvarja se predvsem s strateškimi vprašanji, povezanimi s prihodnostjo radia, kot so distribucija avdiovsebin, evropska zakonodaja, tehnološke in vsebinske inovacije. Preden se je pridružila EBU, je delala na češkem javnem radiu, kjer je skrbela za inovacije in razvoj novih formatov.

Ajda Kus

je novinarka in voditeljica na Valu 202. Je izjemno radiovedna in to ni zatipek. Poleg tega, da jo zanima vse, povezano z radiem, ustvarja tudi oddajo Radiovedni, za katero je z ekipo letos prejela priznanje Prometej znanosti. Že leto dni je tudi dežurna jezikalka. Potem ko se je lani udeležila delavnice Roba Rosenthala, pa se zdaj še raje poda tudi na teren, kjer sogovornike "zaslišuje" v njihovem "naravnem okolju".

Yann Legarson

je svojo pot začel kot radijski voditelj, nato pa se podal v podjetništvo in inovacije, kar ga je pripeljalo do vodje za razvoj in digitalni marketing pri Les Indés Radios. Leta 2020 je prevzel položaj generalnega direktorja Radioplayer France in uspešno zagnal njegovo platformo že leto pozneje. Leta 2024 je postal izvršni direktor Radioplayerja z jasnim ciljem: pospešeno širiti globalno prisotnost Radioplayerja ter utrditi njegov položaj ključnega akterja pri krepitvi vloge radia, ob tem pa ohraniti relevantnost in prepoznavnost v povezanem svetu – v avtomobilih, domovih in na vseh napravah, prek katerih poslušalci dostopajo do radijskih vsebin.

Katarina Marinč

strokovnjakinja za digitalne medije iz Media Publikuma, je izkušena strokovnjakinja s 15-letno potjo v medijski agenciji, kjer se je izoblikovala kot predana digitalka. Njeno delo zaznamujejo strokovnost in analitičnost, hkrati pa jo vodi iskrena strast do digitalnih inovacij in novih priložnosti v medijskem svetu. 

Alenka Marinič

je diplomirana filozofinja in zgodovinarka ter neodvisna ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti. Je ustanovna članica kolektiva Narobov, s katerim je gostovala na številnih slovenskih in mednarodnih prizoriščih in v okviru katerega je prejela številne domače in mednarodne nagrade, leta 2008 celo prestižno Ježkovo nagrado. Od leta 2013 intenzivno soustvarja v okviru društva Globus Hystericu. V okviru društva organizira različne gledališke delavnice in deluje kot ustvarjalka na področju uličnega, klovnovskega in fizičnega gledališča.

Jure Mastnak

je že 25 let član ekipe Radia Ga Ga, 13 let pa je deloval tudi kot športni novinar na Radiu Slovenija. Poleg radijskega ustvarjanja redno sodeluje v televizijski oddaji Kaj dogaja?. Več kot 20 let je dejaven na področju sinhronizacije risank, z nastopi pa navdušuje tako doma kot v tujini.

Bojan Leskovec

je voditeljski glas najzahtevnejšega jutra v tednu, torej ponedeljka. Poslušalce zna počasi in zanesljivo pripraviti na vse izzive komaj začetega tedna. V pogovorni oddaji Prvaki tedna gosti razmišljujoče, uspešne in pogumne sogovornike, ki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja.

Jana Morelj

je bila dolga leta ena od voditeljic jutranjega šova na Radiu 1. Gledalci jo poznajo tudi kot voditeljico vremena na POP TV. Navdušenka nad glasbo pa je nov karierni korak naredila pred slabim letom, ko je postala prvi glas novega Radia 1 Rock, obenem pa je začela voditi videopodkast Backstage.

Mirjam Oblak

na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje svoj neizmeren pečat pušča v okviru projekta e-Torba in izžareva veliko pozitivne energije pri vseh projektih, v katerih sodeluje. S strokovnim ozadjem v didaktiki zgodovine in dolgoletnim delom na področju digitalizacije izobraževanja skrbi, da so gradiva dostopna, interaktivna in usmerjena v samostojno učenje. Njeno delo povezuje vizijo in prakso – od strateških usmeritev do konkretnih orodij, ki v razrede prinašajo sodobno učenje. 

Klemen Pečnik

je vodja multimedijskega centra na Fakulteti za elektrotehniko, predavatelj, mentor številnim študentom. Je vsebinski vodja in koordinator projekta TeachXR na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki skozi pedagoški proces skrbi za prenos znanja s področja multimedijskih in RTV-sistemov, tehnologij razširjene resničnosti, in uporabniške izkušnje, med drugim vodi pripravo izobraževalnih modulov in postavitev učnih XR-laboratorijev po Sloveniji. Svoje reference dopolnjuje s sodelovanjem v številnih industrijskih in raziskovalnih projektih. Še posebno pozornost namenja razvoju tehničnih rešitev dostopnosti za gluhe in naglušne. V prostem času je prostovoljni gasilec, veseli pa ga tudi delo na domači kmetiji. Je velik zagovornik javnega medijskega servisa. 

Metka Pirc

je dopisnica Prvega programa, ki v radijski eter prinaša koroške glasove. Novinarski multipraktik, ki ji v iskanju človečnosti v zgodbah ni težko broditi po blatu in ne v suknjiču sedeti nasproti predsednika vlade.  

Aleksander Pozvek

je vsestranski komik, širši javnosti znan kot član legendarne ekipe Radia Ga Ga. S prepričljivimi imitacijami Janeza Janše, Marjana Šarca, Uroša Slaka, Karla Erjavca in drugih znanih slovenskih osebnosti redno navdušuje občinstvo. Na Kanalu A v okviru oddaje Svet pripravlja satirično rubriko Ne resno, v kateri z značilnim humorjem komentira aktualno dogajanje. Že tri leta je tudi voditelj izbora Bob leta.

Kaja Novosel

je dramaturginja in kritičarka. Med študijem na AGRFT se je posvečala predvsem dramskemu pisanju. Na Radiu Slovenija so uprizorili več njenih besedil, prirejenih za radio. Med najuspešnejšimi je radijska igra Periferija, ki se je uvrstila v tekmovalni program dveh svetovnih medijskih festivalov. V letu 2025 je selektorica tekmovalnega programa 61. Festivala Borštnikovo srečanje. Sicer pa je tudi tolmačica slovenskega znakovnega jezika. 

Blaž Maljevac

je dolgoletni ustvarjalec na Radiu Koper, kjer se podpisuje pod številne oddaje in projekte, ki združujejo aktualnost, zabavo in inovativnost. Poslušalce nagovarja tako v radijskem programu kot na družbenih omrežjih. Posebno pozornost posveča povezovanju radijskega medija z digitalnimi platformami ter išče nove pristope, kako radio približati mlajšim generacijam ter ga postaviti v sodoben medijski kontekst. 

Ana Maglov

je bodoča zdravnica, ki živi s sladkorno boleznijo tipa 1, in članica svetovalnega odbora mednarodne mreže registrov sladkorne bolezni Sweet. Poudarja, da je sladkor za naše telo gorivo, a da ga lahko telo izkoristi le, če ima pravšnji ključ, ki mu pravimo inzulin.

Jasmina Mihelak Zupančič

je direktorica in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče. Skrbi za razvoj kakovostnih programov ter povezovanje šole z lokalnim okoljem in izobraževanjem odraslih. Šolski center je dejaven partner v projektu TeachXR, kjer so med prvimi gostili izvedbe usposabljanj in predstavitve XR-tehnologij za učitelje, hkrati pa prenaša v projekt tudi bogate izkušnje s preteklih projektov na tem področju. S svojim prodornim in pozitivnim pristopom skrbi za tehnološko napredno in inovativno učno okolje ter trajnosten način prenosa znanja na vseh ravneh. 

Matjaž Miklič

je dobrih trideset let zaposlen v skupini za glasbena snemanja in režirane oddaje Radia Slovenija. Sodeloval je pri odmevnih snemanjih koncertov in zgoščenk. Njegovo delo odlikuje redek posluh za čustveno vsebino zvočne podobe, ki je za radijske igre bistvena. Številne radijske igre, ki jih soustvarja, se uvrstijo v finale in/ali dobijo nagrade na festivalih Prix Italia, Prix Europa, Prix Ex Aequo, Taktons, UK International Radio Drama Festival. 

Metka Pavšič

je igralka, Idrijčanka, predana gledališču, prepevanju, predvsem pa iskanju lepega in smiselnega. Petje in gledališče ji ponujata možnost, da raziskuje glas, telo in da z njima vstopa v druge ljudi, drugačne svetove. Kot igralka deluje v Gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh, Dramatičnem društvu Idrija, na Linhartovem odru, v londonskem muzikalu in različnih pevskih zasedbah.  

Aleš Petejan

je direktor marketinga pri Mastercard Slovenija z več kot 15-letnimi izkušnjami v marketingu in komunikacijah. V začetku kariere je kot novinar pri časniku Večer poročal o športnih temah, nato pa svojo energijo usmeril v področje marketinga. Od leta 2018 vodi marketing in komuniciranje pri družbi Mastercard Slovenija, kjer skrbi za usklajevanje lokalnih kampanj z globalno strategijo blagovne znamke. Njegovo delo zaznamujejo visoki profesionalni standardi, inovativnost in strast do ustvarjanja prepoznavnih kampanj z dolgoročnim učinkom. 

Matevž Pesek

je raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, s širokim znanjem na področju tehnologij razširjene resničnosti, igrifikacije, zvoka, ritma, razpoznave in sinteze govora, ki svoje znanje podaja mlajšim generacijam kot pedagog, učiteljem na projektu TeachXR pa kot predavatelj in vodja delavnic. Sodeluje tudi pri razvoju VR-učnih vsebin, jezikovnega učenja (LingoVerse) in motivacijskih pristopov z igro. 

Janko Petrovec

je odgovorni urednik Radia Koper. Pred tem je osem let delal kot dopisnik RTV Slovenija iz Rima. Iz sosednje Italije slovenskemu občinstvu ni poročal le o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju, temveč je posredoval tudi zgodbe, ki prepogosto ostajajo zapostavljene – od umetnosti, humanizma do povsem vsakdanjih tegob ljudi. Na ta način je Italijo dejansko približal Sloveniji. Sicer je tudi prevajalec, pisatelj, po izobrazbi igralec, bil je tudi TV-voditelj.

Zvezdan Pirtošek

je zdravnik, nevrolog, nevroznanstvenik, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj na področju raziskovanja in zdravljenja nevroloških bolezni, predsednik društva Trepetlika za ljudi s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi boleznimi, član strokovnega sveta Spominčice, Alzheimer Slovenija. Neutrudljiv in neusahljiv vir zgodb in vpogledov v možgane, katerih razumevanje rad preplete tudi z znanjem zgodovine, filozofije in umetnosti.

Nastja Poljšak

direktorica digitalnih medijev v Omnicom Media Group, je svojo poklicno pot začela v svetu zdravstvenih ved, a jo je strast do komunikacije in kreativnosti kmalu popeljala v hitro razvijajoče se področje oglaševanja. Pri svojem delu združuje analitičnost in empatijo, s čimer kompleksne digitalne pokrajine preoblikuje v jasne, učinkovite strategije za regionalne in globalne naročnike. Verjame, da se prave rešitve rodijo, ko se izzivi preoblikujejo v priložnosti. Kam nas vodi prihodnost avdiooglaševanja, kdo kroji trende in katere zvočne zgodbe lahko postanejo naslednji komercialni uspeh, pa so teme, o katerih bo govorila v okviru festivala. 

Saška Rakef

je režiserka in dramatičarka. Študirala je Performance Arts na Kraljevi centralni šoli za govor in dramo Univerze v Londonu, magistrski študij pa nadaljevala na AGRFT, smer radijska in gledališka režija. Njene drame in radijske igre so bile predstavljene na različnih festivalih. Zaposlena je na Arsu kot režiserka v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. 

Anja Ramšak Homovec

je poleg Denisa Avdića, Lare Tošić in Mihe Deželaka voditeljica jutranjega šova na Radiu 1. Zgovorna, iskrena, empatična, bistra in duhovita Korošica je tudi nepogrešljiv del odmevnih dobrodelnih akcij, v preteklosti pa drugih programskih pasov Radia 1.

Maja Ratej

je novinarka Vala 202, dežurna za področja znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Doslej je s kolegi dvakrat prejela novinarsko nagrado Čuvaj in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje Prometej znanosti. Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form in živ, reportažni radijski pristop.

Boštjan Reberšak

je odgovorni urednik Vala 202, pred tem je bil urednik športnega uredništva, predvsem pa je kot dolgoletni novinar in komentator ter tudi vodja radijskih projektov povezan z najodmevnejšimi športnimi dogodki: od evropskih odbojkarskih prvenstev in olimpijskih iger do vsakoletnega zaključka sezone smučarjev skakalcev v Planici.

Rob Rosenthal

je bržkone najboljši mentor za radio v Združenih državah Amerike. Tako je o njem povedal Ira Glass. Skozi njegovo šolo je šlo veliko producentov ameriškega radia in podkastov. Izjemno priljubljen je tudi njegov podkast Sound School Podcast. Je tudi mentor številnim sodelavcem Radia Slovenija, ki jih poučuje vsako leto na Avdiofestivalu.

Tadej Sadar

je odgovorni urednik Radia Ognjišče. V radio zaljubljen od osnovnošolskih let, kjer je sodeloval pri šolskem radiu, in tej prvi ljubezni ostaja zvest že dobrih trideset let. Na Ognjišču je od začetka oddajanja; deloval je kot tehnik, ustvarjal jingle, bil glasbeni urednik, zadnjih devet let pa je odgovorni urednik. V glasbeni svet je vstopil s kitaro, dolga leta pa vodil tudi različne zborovske sestave. 

Ana Skrt

je jutranja voditeljica, novinarka in urednica spletnih vsebin na Prvem. Je tudi tista, ki vsak petek spremlja člane ekipe Radia Ga Ga in z njimi za družbena omrežja dodaja priljubljene videovsebine. Če satira hitro najde svoje občinstvo, pa se pri drugih radijskih vsebinah večkrat vpraša, zakaj in kako še vztrajati na družbenih omrežjih.

Ajda Smrekar

je gledališka igralka, članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Nastopila je tudi v številnih celovečernih, kratkih in televizijskih filmih. Za vlogo Lučke v filmu Pot v raj je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2014 prejela Stopovo nagrado za najboljšo igralko. Ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank, nastopa v radijskih igrah, vodi prireditve.

Jernej Sobočan Ivanovič

je urednik glasbenega uredništva Vala 202. Novinarske izkušnje je nabiral tudi v radijskih in spletnih novičarskih uredništvih, strokovno znanje izpopolnjuje na mednarodnih konferencah, pomemben stik z glasbo pa mu predstavljajo tudi odrski nastopi z bandom, je namreč bobnar.

Urška Sobočan Ivanovič

je urednica oddaje Ob osmih na Prvem programu. Je zgodovinarka, ki obožuje pogovore o prihodnosti, tako radijski kot tisti skupni, ki jo ustvarjamo kot volivci in državljani. 

Maja Stepančič

je novinarka pri številnih oddajah in voditeljica na Valu 202 ter soavtorica podkasta Šala za starše. Z Uršulo Zaletelj mladim staršem dajeta občutek, da od začetka nihče zares ne ve, kako igrati to novo vlogo, predvsem pa s sproščenimi in obenem relevantnimi pogovori posredujeta tudi kakšen nasvet in rešitev ponavljajočih se zagat.

Matija Stepišnik

je dolgoletni odgovorni urednik Večera. Četudi ne sodi med starejše novinarje, je zagotovo eden bolj izkušenih. Na vodstvenih položajih je preživel številne krizne trenutke, pravzaprav obdobja, teh pa v tem tisočletju ni bilo malo, ne le za časopise. Bil je predsednik Društva novinarjev Slovenije, tudi kolumnist Studia City, ves čas intenzivno spremlja in analizira notranjepolitično dogajanje, še naprej pa navija za kakovostno novinarstvo in dober nogomet.

Katja Stojnić

je novinarka in voditeljica na Valu 202, predvsem pa avtorica podkasta Rožnata dolina. Svobodna duša in nemirna Primorka pred mikrofon vabi nadvse zanimive ljudi, ki se večini morda še vedno zdijo drugačni, dejansko pa so to ljudje, ki ne nehajo presenečati, govorijo iz izkušenj in jim je vredno prisluhniti.

Andrej Stopar

je dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, osem let je poročal tudi iz Moskve, vmes urednikoval Prvemu programu Radia Slovenija. Njegovi zapisi se pojavljajo v Večeru in Mladini, je avtor knjig Pax Putina in Ameriški Rubikon. Doktorja zgodovine in prejemnika novinarske nagrade Čuvaj za izstopajoče dosežke odlikujejo značilen poročevalski slog, poglobljeno znanje in razumevanje kompleksnih zunanjepolitičnih tokov.

Zlatko Šabič

je profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in raziskovalec na Centru za mednarodne odnose. Je direktor Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo in član Strateškega sveta Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Je prejemnik zlate plakete Univerze v Ljubljani za izjemne prispevke pri razvoju znanstvenega, pedagoškega in umetniškega delovanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani.

Miha Šalehar

je luciden, duhovit, ustvarjalen, (pre)drzen in neusahljiv avtor na vse več področjih in platformah. Kar se je začelo na televiziji in nadaljevalo na radiu, se je v zadnjih letih usmerilo še v (tudi video) podkaste, časopise, knjige in na gledališke odre.

Katja Štok

je novinarka z izkušnjami na vseh platformah RTV Slovenija. Zvočne zgodbe je pripravljala na radiu, pisala za MMC, sliko pa v smiselno celoto zdaj sestavlja še na televiziji. Poroča predvsem o sodobnih fenomenih, ti pa se tako ali drugače ves čas prepletajo z digitalnim.

Mirko Štular

je direktor Radia Slovenija in eden izmed treh podpredsednikov radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze. Predavatelj o radiu na Fakulteti za družbene vede in mednarodnih konferencah, v preteklosti radijski novinar in voditelj. Nekdanji odgovorni urednik Vala 202, ki je program popeljal skozi proces prilagoditev digitalnemu okolju in ga tudi kot znamko utrdil v slovenskem prostoru. V sodelovanju s partnerji je načrtoval in vodil mednarodne projekte, občasno sodeloval tudi s francoskim mednarodnim radijskim programom Radio France Internationale. Za tedensko oddajo Sredi Evrope je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske dosežke.

Erika Štular

je nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, danes pa novinarka informativnega programa. Številke na papirju spretno in natančno prevaja v človeški jezik. Znana je kot ostra izpraševalka, ki ji ne uide nobena podrobnost. 

Zala Tomašič

je evropska poslanka in članica Slovenske demokratske stranke. Študirala je tudi v Angliji in Združenih državah Amerike, kjer je sočasno nabirala pripravniške izkušnje v senatu, prakso pa nadaljevala v Bruslju. Izkušnje z delom v medijih in poznavanje zakonitosti družbenih omrežij so ji pomagali, da je bila leta 2024 izvoljena v Evropski parlament, s čimer je presenetila marsikoga, tudi izkušenejše politike. 

Anže Vidrih Tomić

je voditelj podkasta Tehnična pomoč, v katerem spremlja aktualno dogajanje v svetu tehnologije, predvsem pa s poslušalci deli nasvete za uporabo. Je del ekipe Vala 202. Še vedno pa se ga drži vzdevek podkast sultan, saj je na noge pomagal kopici slovenskih podkastov.

Renato Vindiš

poklicno investira v dejavnosti tehnološke opreme in IT, a večji donos mu prinaša humor. V podjetniškem smislu se obračuni nikomur v celoti ne izidejo, improvizirani obračuni v družbenopolitični satiri pa vedno. V življenju bi se morali znati več igrati, zato je Radio Ga Ga njegov hobi že skoraj 20 let.

Igor Vobič

je redni profesor na Katedri za novinarstvo in namestnik vodje Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z ideologijo novinarstva, protislovji novinarstva kot dela in tehnološkimi spremembami v medijih, pri čemer kritično obravnava uveljavljene družbene odnose v kapitalizmu in njihove posledice za družbeno komuniciranje. Ugotovitve objavlja v vodilnih mednarodnih revijah na področju novinarskih študij, med drugim je član uredniškega odbora revije Digital Journalism.

Lucija Vrankar

je radijska in televizijska voditeljica, ki pa je morda še bolj doma na družbenih omrežjih. S kratkimi videi prepričljivo, sproščeno, duhovito in uspešno nagovarja svoje občinstvo, denimo na Instagramu. Blizu ji je narodno-zabavna glasba, v komediji pa smo jo lahko spremljali tudi na odrih po Sloveniji.

Vesna Vuk Godina

je pronicljiva opazovalka življenja. Je mnenjska voditeljica, saj njene kolumne dosegajo široko občinstvo, sprožajo polemike, predvsem pa razmisleke. Tudi s knjižnimi izdajami pomaga razumeti sicer kompleksne procese in zapletenost časa, ki ga živimo. Socialna in kulturna antropologinja je predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Blaž Vurnik

je zgodovinar in kustos za novejšo zgodovino ter vodja kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana. Pozna zgodovino Cukrarne in njen pomen za Ljubljano, njegove zapise o tem, kako je pridobivanje sladkorja spremenilo gospodarsko podobo naše prestolnice, lahko berete v stripu Cukrarna. Zgodba slovenske pesniške duše. 

Barbara Zajc Tekavec

je specialistka klinične dietetike, ki na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani poučuje živilske strokovne predmete. Najdete jo na družbenih omrežjih, na katerih redno objavlja nasvete o zdravi prehrani. Kakšen zdrav recept s sladkorjem bo delila tudi z nami. 

Uršula Zaletelj

je novinarka in voditeljica jutranjega programa na Valu 202 ter soavtorica podkasta Šala za starše. Z Majo Stepančič mladim staršem dajeta občutek, da od začetka nihče zares ne ve, kako igrati to novo vlogo, predvsem pa s sproščenimi in obenem relevantnimi pogovori posredujeta tudi kakšen nasvet in rešitev ponavljajočih se zagat.

Sara Zmrzlak

je novinarka Radia Maribor. Razpeta med informativnim in dnevnim uredništvom se najbolje počuti v reportažah in zgodbah. Namesto na novinarskih konferencah dan raje preživi med ljudmi in s snemanjem zvokov, ki nas obdajajo. Zapisuje čas in na novo izprašuje družbo, svet in tudi svoj obstoj. Z vodili »zgodba ni nikoli končana« in »vedno je lahko še boljše« je (pre)pogosto ujeta v neskončno zanko raziskovanja. 

Julij Zornik

se je s svetom zvoka začel spogledovati na radiu RGL, Kanalu A in na festivalih, kot sta Novi rock in Druga godba. Zvok je raziskoval v legendarnem postprodukcijskem studiu v Tivoliju, nakopičeno znanje pa ga je privedlo do ustanovitve lastnega podjetja za zvočno postprodukcijo z imenom 100. Sodeloval je tudi pri projektih Babičino seksualno življenje (2021) in Razredni sovražnik (2013). Je dobitnik nagrade vesna za zvok na festivalu slovenskega filma, dveh zlatih aren za zvok na Puljskem filmskem festivalu ter nagrade Prešernovega sklada za zvok.